Achtung!!!

Po večeram, po temnoj okolice brodit čelovek i gromko poet: «Ptica sčastja zavtrašnego dnja, vyberi menja, vy-beri menja!..» Ėto Kolja Gluchoj, mestnyj pjanica, idealnaja model pisatelja: chodit po selu, stučit v okna, trebuet samogonu… Poznakomtes s nim i s drugimi žiteljami Sosnovki – obyčnogo sela v Tambovskoj oblasti, rodiny pisatelja Alekseja Šepelëva. Ne folklornye, a nastojaščie sovremennye russkie krestjane rabotajut, otdychajut, veseljatsja i grustjat, pojut i mečtajut – slovom, živut, nesmotrja na vse trudnosti sochranjaja tradicionnyj uklad. O nich s iskrennim uvaženiem i teplym jumorom rasskazyvaet avtor knigi «Mir-selo i ego obitateli». «Poka pojut o kosmose, poka letajut — stoit selo», – uveren on.