Achtung!!!

Predstavljaja prodolženie «Chronik Assirii», žurnal «Knigovek» poprosil avtora romana «Chroniki Assirii» podelitsja s čitateljami ne spojlerami, no polunamekami o tom, čego ždat ot tretej knigi ėtoj istoričeskoj ėpopei. Čto takoe Tabal i s čem ego edjat? Da ėto prosto višenka na torte, esli už uglubljatsja v gastronomičeskie pristrastija. Tabal – istoričeskaja oblast na juge Maloj Azii, a esli bolee točno – zapadnye otrogi Tavra i dolina reki Sejchan, – nachodilsja na perekrestke torgovych putej Bližnego Vostoka, s severa na jug i s zapada na vostok. Pomimo udobnogo mestoraspoloženija Tabal mog pochvastatsja značitelnym količestvom serebrjanych rudnikov, cennoj drevesinoj i razvitym konevodstvom – resursami dlja svoego vremeni absoljutno strategičeskimi. Ne udivitelno, čto Assirija vsegda točila zub na ėti zemli. Pokorit ich udalos tolko v konce VIII veka do n. ė. assirijskomu carju Sargonu II, otcu Sin-achche-riba. Odnako to li mestnye žiteli očen ostro čuvstvovali, čto v ich žilach tečet krov velikich chettov, to li v nich govoril svobodoljubivyj duch gorcev, to li assirijcy sliškom peregibali palku (čto bolee verojatno), no tak ili inače, a uderživat ėti dalekie provincii Assirii udavalos s bolšuščim trudom. Vot poėtomu, čtoby podnjat vosstanie, bylo dostatočno odnoj iskry. Tak čto v tretej knige vojny budet mnogo – i šturm goroda, i uličnye schvatki, i rejd assirijskich razvedčikov po tylam protivnika..…