Achtung!!!

XII Archeologičeskij sezd (1902 g.) ostavil neizgladimyj sled v kulturnoj i naučnoj žizni Charkova. Ni do ėtogo sezda, ni dolgoe vremja posle nego ničego podobnogo v našem gorode ne proischodilo. Sezdu, ego podgotovke, osnovnym organizatoram posvjaščeny knigi i stati, dissertacionnye issledovanija i konferencii. Sredi bogatogo kulturnogo nasledija ėtogo vydajuščegosja sobytija – katalogi unikalnych vystavok, kotorye dajut nam vozmožnost vo vsej polnote predstavit ne tolko raznoobrazie demonstrirovavšichsja materialov, no i sostavit predstavlenie ob urovne razvitija mnogich gumanitarnych nauk v Charkovskoj i sopredelnych gubernijach načala ChCh stoletija. Chočetsja vydelit takich aktivnych dejatelej na nive izučenija Slobožanščiny, kak D. I. Bagalej, N. F. Sumcov i dr., no osobenno choču otmetit značenie ich mladšego kollegi E. K. Redina. Imenno blagodarja ego neutomimoj, možno prjamo skazat, podvižničeskoj dejatelnosti byli ne tolko sobrany mnogie materialy, no i sdelany ich podrobnye opisanija. Egor Kuzmič v odnom iz pisem S. A. Žebelevu pisal: «Vy ne možete sebe predstavit, kak ja obremenen massoju del po povodu archeologičeskogo sezda … dlja menja den za dnem uchodit na pisanie pisem, bumag, na zapis postupajuščich veščej, na protokoly i t.p.». Konečno, v podgotovke i provedenii sezda prinimali učastie desjatki ljudej, podlinnych ėntuziastov svoego dela: učitelej i kollekcionerov, svjaščennikov i kraevedov, chudožnikov i mecenatov. Ich trud i stal, v konečnom itoge, rešajuščim v uspeche vsego predprijatija. Sovremennyj čitatel počerpnet ne malo poleznogo iz pereizdannogo nasledija XII Archeologičeskogo sezda, tem bolee, čto mnogoe iz togo, čto bylo predstavleno na ego grandioznych vystavkach, uvy, ne poščadilo vremja i my možem tolko iz dannych istočnikov uvidet to, čem mogli ljubovatsja i voschiščatsja naši predšestvenniki.