Achtung!!!

Imja Ciolkovskogo, v čest kotorogo nazvan krater na obratnoj storone Luny, znaet, požaluj, každyj. Vydajuščijsja učenyj, vnesšij ogromnyj vklad v razvitie raketostroenija, osnovopoložnik teoretičeskoj kosmonavtiki, izvestnyj estestvoispytatel. Ego mnogočislennye trudy široko izvestny kak specialistam, tak i prosto interesujuščimsja voprosami kosmonavtiki. A naučno-fantastičeskie proizvedenija zachvatyvajut poroj daže silnee, čem knigi Žjulja Verna i Gerberta Uėllsa. Poražaet uverennost, s kotoroj tverdo, možno skazat, po-chozjajski vtorgalas v kosmos my sl Konstantina Ėduardoviča: «Čelovečestvo ne ostanetsja večno na Zemle, no v pogone za svetom i prostranstvom snačala robko proniknet za predely atmosfery, a zatem zavojuet sebe vse okolosolnečnoe prostranstvo». My predlagaem vam sobranie sočinenij učenogo v dvuch tomach. Pervyj tom predstavlen naučno-fantastičeskimi proizvede-nijami iz sbornika «Put k zvezdam». Otkryvaetsja on povestju «Na Lune», dalee idet rabota «Grezy o zemle i nebe». Proizvedenija nelzja pričislit k isključitelno chudožestvennoj literature, tak kak oni soderžat v sebe massu naučnych issledovanij, kotorye v to vremja byli dostatočno točnymi. Vtoroj tom predstavlen proizvedenijami iz sbornika «Filosofija kosmičeskoj ėpochi». Zdes avtor rassuždaet o techničeskom progresse, o vysšem razume, o zaroždenii žizni, o tom, čto takoe kosmos. On pytaetsja najti otvet na vopros: «Est li vysšie sily, est li pervopričina vsech veščej i javlenij?» I uverenno, dokazatelno, bezo vsjakoj mistiki, osnovyvajas tolko na dannych točnoj nauki, otvečaet : «Konečno est, ėto sama Vselennaja»......