Achtung!!!

Ot 10 zapovedej, kotorye na gore Sinaj byli dany Moiseju samim Bogom, do 12 položenij Moralnogo kodeksa stroitelej kommunizma, sotvorennych pod okom Nikity Chruščeva, - vse ėto o tom, kak stroit socialno spravedlivoe obščestvo. Ėto - tema večnaja. I vo vse vremena nachodjatsja passionarii, i roždajutsja vse novye ich pokolenija, kotorye, žertvuja soboj i množestvom protivnikov i posledovatelej, iščut otveta. I vot - otvet kak budto najden. Ėto budet proletarskaja diktatura, diktatura obezdolennych. Nakonec, kazalos, i gosudarstvo spravedlivosti postroeno - sovetskaja Rossija. No sorvalos - to li neumelye byli "stroiteli", to li verch vzjala čelovečeskaja žadnost, pogonja za blagami, za naživoj. Ona-to bolee živuča, ej zapovedi ne nužny. Reč v knige pojdet o borcach za spravedlivost, o davnich sobytijach i licach, ich tvorjaščich. V centre ėtich sobytij nachoditsja odin ključevoj fakt mirovoj istorii - fenomen latyšskich strelkov. Kak oni soveršili v Rige proletarskuju revoljucija v mae 1917 (soveršili mirnym putem, bez zalpov Avrory i ranše Velikoj Oktjabrskoj 1917 v Petrograde). I, glavnoe, kak oni zaščitili - požaluj, daže spasli - ėtu že Velikuju Oktjabrskuju. Kak oni - celoe pokolenie molodych latyšej - žertvovali soboj za mečtu o mirovoj revoljucii, o spravedlivom mire vo vsem mire i... ušli v nebytie. A nynče mesta ėtich passionariev zanimajut te, kogo nazyvajut "islamistami". Čem zakončitsja ich schvatka s privyčnym nam miroustrojstvom.