Attention please!!!

Odin iz samych uspešnych sovetskich pisatelej 1950—1960-ch godov, Ro­man Kim očen chotel, čtoby v našej literature pojavilsja geroj, sposob­nyj protivostojat znamenitomu Džejmsu Bondu. Nesmotrja na bolee čem millionnyj tiraž sobstvennych detektivov, on ne smog vypolnit ėtu za­daču, zato uspel povedat o svoej žizni mladšemu kollege — Julianu Se­menovu, kotoryj opisal priključenija Kima i ego naparnika — Maksima Isaeva v romane «Parol ne nužen». Tak Kim podaril nam Štirlica, no sam ušel v ten, vo mrak, kak dumalos, navsegda. Ego proizvedenija segod­nja okazalis počti zabyty, zato stala izvestnaja drugaja — tajnaja žizn, v kotoroj voprosov kuda bolše čem otvetov. Rodstvennik korejskoj korolevy, učenik nastavnika buduščego japonskogo imperatora Chirochi­to, Roman Kim vernulsja v Rossiju, čtoby stat lučšim v SSSR speci­alistom po tajnoj borbe s japonskoj razvedkoj. Vydajuščijsja učenyj, literaturoved, japonist i, odnovremenno, žestkij, beskompromissnyj kontrrazvedčik — nastojaščij «nindzja s Lubjanki», ne znavšij poraženij i sumevšij obmanut Stalina. Kstati, imenno Kim rasskazal sovetskim čitateljam o nindzja, o kotorych v Amerike togda i slychom ne slychivali. Ego biografija i segodnja napominaet izljublennuju ulovku nindzja — «vy­vernutyj mešok», vse fakty v kotorom protivorečivy, nedostoverny i ubeditelny odnovremenno.