Achtung!!!

S vzroslymi inogda slučajutsja strannye vešči. Oni mogut vzjat i zameret sred bela dnja. V mojke letsja voda, v televizore futbol, a oni smotrjat v odnu točku, sosredotočenno tak smotrjat i čego-to dumajut. Kran v mojke ne zakručivajut, na štrafnoj ne reagirujut, na voprosy ne otvečajut, i daže za dvojki v dnevnike ne rugajut! Vy, požalujsta, ne podkradyvajtes szadi i ne kričite im v spinu «bu»! Vzroslye v takie minuty očen bezzaščitny – oni vspominajut svoe detstvo. Chotite uznat vsju pravdu o vašich roditeljach? Vot vam knižka. Pročitajte, a potom pridite k nim, vstante ruki v boki, posmotrite im v glaza i smelo zajavljajte: «I vy eščë za čto-to nas rugaete»?! I pust oni krasnejut za to, čto byli takimi škodlivymi detmi. I, govorja meždu nami, škodlivymi po siju poru i ostalis. Tolko tščatelno ėto ot vas, svoich detej, skryvajut.