Attention please!!!

Voronežskaja zemlja raspoložena po obe storony srednego tečenija Dona. Množestvo rek (Vetluga, Tichaja Sosna, Černaja Kalitva, Voronež, Bitjug, Chopër, Usman i drugie) i cholmov, s raznoobraznoj prirodoj i slavnoj istoriej — vot čto takoe ėtot kraj. Na zapade — sklony Srednerusskoj vozvyšennosti s glubokimi ovragami i balkami, na vostoke — Oksko-Donskaja ravnina, na jugo-vostoke — Kalačskaja vozvyšennost. Klimat regiona vpolne blagoprijaten dlja žizni ljudej — s umerennoj zimoj, teplym letom i nebolšim količestvom osadkov. Ėto — serdce Černozemja; prostor neogljadnych niv okajmlen zelenymi lesopolosami, pograniče stepi i lesostepi, no ėtogo uže počti ne uvidiš sredi obilija sadov, uchožennych polej, množestva bolšich i malych sel, živuščich tjaželym, no blagorodnym krestjanskim trudom. Sredi berežno vozdelannych zemel sochranilis ostrovki netronutoj, «korennoj» prirody — vekovye dubravy i kolyšuščiesja na vetru stepi. Stojat na Voronežskoj zemle drevnie goroda — stražniki, torgovcy, centry promyšlennosti. A bylo vremja, kogda Voronež stal centrom voennogo sudostroenija, otsjuda v Azovskij pochod Petr I otpravljal svoju flotiliju vniz po Donu — k morju.