Achtung!!!

Vy choteli by očutitsja v inom mire i načat novuju žizn? Vlastvovat nad celym knjažestvom i sozdat imperiju? Imet poddannych, kotorye budut umirat po odnomu tolko vašemu slovu, naložnic, gotovych ispolnjat ljubye želanija? Stat moguščestvennym magom ili velikim voinom? I pust ėtot mir liš igra, no igra, kotoraja ničem ne otličaetsja ot realnosti, gde eda tak že vkusna, devuški gorjači, a krov bežit po venam burnym potokom. Zato v ėtoj igre (a igre li?) net smerti i možno žit večno, net ramok i granic, i vy absoljutno svobodny i volny delat vsë, čto vam zablagorassuditsja. Znaju, choteli… Menja ustraivala moja žizn, tem bolee čto pojavilsja šans vernut vsë na krugi svoja. I igra byla liš sposobom skorotat vremja. K tomu že ja vovse ne sobiralsja otpravljatsja v mir «Lendlordy» i tem bolee stanovitsja demonom…