Achtung!!!

V načale prošlogo veka Rossija projavila neobyknovennyj podëm vo vsech sferach žizni: ėkonomike, technike, nauke, kulture. Po prirostu promyšlennoj produkcii (v srednem na 9% v god) ona operežala razvitye strany Zapada, a po obščemu eë obëmu podnjalas na 5-6-e mesto v mire. Za 13 predvoennych let železnye dorogi pribavilis na 17 tys. km, naselenie (za sčët prevyšenija roždaemosti nad smertnostju) - na 32 mln. čelovek. Vsë ėto proischodilo v krajne trudnych i složnych uslovijach: vojna s Japoniej, massovye zabastovki i besporjadki, revoljucija 1905-1907 gg., massovyj personalnyj terror (v 1901-1911 gg. terroristy ubili i ranili okolo 17 tys. čel.). Neuderžimyj rascvet strany v podobnych uslovijach zasluživaet slova «čudo».S 1992 g. Rossija pokazala «čudo» s obratnym znakom: rezkij spad proizvodstva, zakrytie i daže razrušenie massy predprijatij (jarkij primer - sudba znamenitogo zavoda «ZIL»), milliony ga zabrošennych pachotnych zemel, otsutstvie za 25 let zametnogo prirosta stol nužnych železnych dorog, podskok smertnosti naselenija so sklonnostju k ego vymiraniju, chroničeskij upadok v nauke, obrazovanii i zdravoochranenii - s zakrytiem tysjač bolnic i poliklinik, obniščanie naselenija. I vsë ėto na fone polnoj dostupnosti obilnejšich prirodnych bogatstv i otsutstvija kakich-libo obektivnych prepjatstvij k stabilnomu silnomu rostu. Po urovnju VVP na dušu naselenija Rossija opustilas na 71-e mesto sredi stran mira. Principialnye peremeny dlja vychoda iz ėtogo položenija poka ne vidjatsja.